Poznamo več vrst možganske kapi, med njimi hemoragično, ki jo povzroči krvavitev v možganih, in ishemično, ki nastane zaradi zamašitve krvne žile. V nadaljevanju si preberite kako poteka rehabilitacija po možganski kapi. Možganska kap je nenadna motnja krvnega obtoka v možganih, ki lahko privede do resnih zdravstvenih težav. Poleg tega obstaja še začasni ishemični napad (TIA), ki pomeni kratkotrajno zmanjšanje pretoka krvi v možganih. Posledice možganske kapi so lahko zelo hude, med njimi so spastičnost (togost mišic), padajoče stopalo, možganski edem (otekanje možganov) ter zmanjšan mišični tonus.
Postopki pomoči in rehabilitacija po možganski kapi
Pri obravnavi možganske kapi je ključno preprečevanje ponovitve, zdravljenje poškodb in okrevanje, ki vključuje rehabilitacijo, fizioterapijo in vaje za krepitev mišic. Možganska kap se lahko kaže s simptomi kot so vrtoglavica, glavobol, težave pri hoji, motnje ravnotežja, motnje vida, ohromelost ene strani telesa, težave z govorom, izguba zavesti, slabost in bruhanje. Preživetje in uspešnost okrevanja po možganski kapi sta odvisna od vrste kapi, prizadetosti možganskih področij, prisotnosti drugih zdravstvenih težav ter fizičnega in psihičnega stanja bolnika pred kapjo.
Prepoznavanje in prva pomoč ob možganski kapi
Prepoznavanje simptomov možganske kapi je ključnega pomena, zato se pogosto uporablja test GROM, ki preverja sposobnost govora, iztegovanja rok, simetrijo obraza in nasmeh. Če opazimo vse te znake, je nujno takojšnje ukrepanje in klic na pomoč. Prva pomoč pri možganski kapi vključuje hitro ukrepanje, klic reševalcev, preverjanje vitalnih znakov ter pomoč bolniku, da se namesti v bočni položaj. Pomembno je, da bolniku ne dajemo hrane ali pijače, odstranimo morebitno zobno protezo in podložimo glavo. Časovna odzivnost je ključna, saj hitrost ukrepanja vpliva na uspešnost rehabilitacije in možnost preživetja.
Možganska kap pri mladih in vpliv starosti na rehabilitacijo
Možganska kap ni omejena le na starejše, saj lahko prizadene tudi mlade ljudi. Pri mlajših bolnikih je uspešnost rehabilitacije pogosto višja, kar je povezano z njihovo boljšo fizično in psihično kondicijo pred kapjo. Vendar je izjemno pomembno, da tudi po zaključeni rehabilitaciji ohranijo zdrav način življenja, redno telovadijo in skrbijo za prizadeti del telesa. Redno izvajanje vaj in obiskovanje fizioterapije sta ključna za dolgoročno ohranjanje napredka in preprečevanje ponovitve kapi. Starejši bolniki se soočajo z daljšim in bolj zapletenim okrevanjem, pogosto zaradi prisotnosti drugih zdravstvenih težav. Pri njih je pomembno upoštevati celotno psihofizično stanje, prilagoditi uporabo opornic in drugih pripomočkov, ter poskrbeti za redno jemanje zdravil. Motivacija in dodatna pomoč kot je fizioterapija na domu, sta ključni za njihovo okrevanje.