Vsak si rad kdaj po napornem dnevu privošči kozarec kakovostnega vina – čas trgatev je tukaj in to je odlična priložnost, da sami naredite svoje vino ali se pri lokalnih pridelovalcih pozanimate, ali bi ga vam kaj prodali in si tako že pred martinovim naredite novo zalogo vina.
Vinska trta ni le rastlina, je tudi odraz narodove kulture in tradicije. Pri nas je vinogradništvo zelo razvito in ima dolgo tradicijo, kar se kaže tudi v praznikih, kot je martinovo, pa tekmovanje za vinsko princeso, tekmovanje v pridelavi najboljšega vina in podobno. Slovenija ima kar nekaj vinorodnih območij, ki se lahko pohvalijo s svojim posebnim vinom, kar je tudi razlog, da je pri nas razvit vinski turizem. Prepoznavni smo po rebuli, teranu, cvičku in še čem, medtem ko so vina kot so chardonnay, sauvignon blanc ali merlot znana po vsem svetu. Vino je že vrsto let priljubljena pijača, v bistvu tudi ena najstarejših pijač na svetu. Vinsko trto so začeli gojiti že v 4. tisočletju pr. n. št. na območju Bližnjega vzhoda in Kavkaza. S pridelavo vina so se ukvarjali tako Egipčani kot Grki in Rimljani, slednji so kulturo gojenja vinske trte prinesli tudi na območje današnje Slovenije.
Različne sorte grozdja dajo različen okus, zato se tudi vina med seboj razlikujejo. Da vinska trta dobro uspeva in omogoča kvalitetno letino vina, je treba upoštevati nekatere osnovne nasvete. Za začetek ni vseeno, kje posadite vinsko trto. Najbolje uspeva na območjih, kjer so zime mile, poletja pa topla, tla morajo biti odcedna in bogata z minerali. Preveč rodovitna zemlja lahko pospeši rast listov in s tem zavira rast grozdnih jagod, zato mora biti zemlja ravno prav rodovitna. Vinski trti najbolj ustrezajo jugovzhodne in južne lege, saj je tam veliko sonca, ki ga potrebuje za optimalno fotosintezo in dozorevanje grozdnih jagod. Poskrbeti je treba tudi za redno spremljanje trt in pravočasno trgatev.